| Dolomit | |
|---|---|
| š Image Dolomit in magnezit iz Euguija, Navarra,Å panija | |
| SploŔno | |
| Kategorija | V. razred - Karbonati |
| Kemijska formula | CaMg(CO3)2 |
| Strunzova klasifikacija | 5.AB.10 (8. izdaja V/B.03-10) |
| Klasifikacija DANA | 14.2.1.1 |
| Kristalna simetrija | Romboeder 3, prostorska skupina R 3 |
| Osnovna celica | a = 4,842 Ć
, c = 15,95 Ć , V = 323,85, Z = 3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 184,40 g/mol |
| Barva | Bela, siva, rdeÄkasto bela, rjavkasto bela |
| Kristalni habit | Masiven, romboedriÄen, grobo kristaliniÄen |
| Kristalni sistem | Trigonalni |
| DvojÄiÄenje | ObiÄaÄajno enostavno zraÅ”Äeni dvojÄki |
| Razkolnost | Popolna na treh ravninah {1011} |
| Lom | Å koljkast |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 3,5 - 4 |
| Sijaj | Steklast do bisern |
| Barva Ärte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 2,8 - 2,9, v povpreÄju 2,84 |
| OptiÄne lastnosti | Enoosen (-) |
| Lomni koliÄnik | nĻ = 1,679 ā 1,681 nε = 1,500 |
| Dvolomnost | Ī“ = 0,179 ā 0,181 |
| Pleohroizem | Ne |
| UltravijoliÄna fluorescenca | Bela do rožnata |
| Topnost | NeupraÅ”en je slabo topen v razredÄeni HCl |
| NajpogostejÅ”e neÄistoÄe | Fe, Mn, Pb in Zn |
| Drugo | Triboluminiscenten |
| Radioaktivnost | Ni radioaktiven |
| Sklici | [1][2][3][4] |
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliniÄnega minerala. Oba sta sestavljena iz kalcijevega magnezijevega karbonata CaMg(CO3)2. KemiÄno Äist dolomit vsebuje 30,41% CaO, 21,86% MgO in 47,73% CO2.
Kamnina dolomit je sestavljena veÄinoma iz minerala dolomita. Dolomitni apnenec je kamnina, v kateri je apnenec delno zamenjan z dolomitom.
Dolomit je dobil ime po francoskem naravoslovcu in geologu DĆ©odatu Gratetu de Dolomieu (1750ā1801), po katerem se imenujejo tudi Dolomiti, del Alp v severni Italiji.
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]Mineral dolomit kristalizira v trigonalnem kristalnem sistemu. Kristali so bele, sive ali rožnate barve, obiÄajno masivni, pogosto tudi ukrivljeni. Po fizikalnih lastnostih je podoben kalcitu, vendar se v razredÄeni klorovodikovi kislini ne raztaplja tako burno kot kalcit. DvojÄiÄenje je pogosto. Z železom bogatim ankeritom tvori vrsto trdnih raztopin. Majhne koliÄine železa dajejo kristalom rumen do rjav odtenek. Do 3% kalcija in magnezija lahko zamenja mangan, ki v veÄjih koncentracijah obarva mineral rožnato. Dolomit tvori tudi vrsto zmesi s kalcijevim manganovim karbonatnim mineralom kutnohoritom. Magnezij je lahko delno zamenjan tudi s svincem ali cinkom.
Nastanek
[uredi | uredi kodo]Dolomit je precej pogosta kamnina, ki se najpogosteje pojavlja v dolomitnih apnencih in dolomitih, pogosto skupaj s kalcitom. Velike mase sedimentnega dolomita so nastale iz apnencev pod vplivom magnezija iz morske vode med procesom diageneze. V dolomitnih kamninah kemiÄnega nastanka je pogosto skupaj z baritom in fluoritom. Pojavlja se tudi v nizko do srednjetemperaturnih hidrotermalnih žilah skupaj s kalcitom, sideritom in rodohrozitom in kontaktno metamorfnih kamninah (dolomitni marmorji). V razprÅ”enih hidrotermalnih rudiÅ”Äih se pojavlja skupaj z galenitom, kalcitom in sadro.[5]
Recentni dolomit je relativno redek. Laboratorijska sinteza stehiometriÄnega dolomita poteka samo pri temperaturah viÅ”jih od 100°C v pogojih, ki so znaÄilni za vkopane sedimentacijske bazene, kar je v nasprotju z geoloÅ”kimi dokazi, ki kažejo, da je nastal pri nižjih temperaturah. Izgleda, da viÅ”ja temperatura poveÄa hitrost gibanja kalcijevih in magnezijevih ionov, tako da lahko v razumnem Äasu zasedejo svoja mesta v urejeni kristalni strukturi. Pomanjkanje recentnega dolomita je zato verjetno posledica predvsem kinetike, se pravi da je proces prepoÄasen, da bi ga lahko opazili.
Nastajanje recentnega dolomita so 1950. in 1960. letih odkrili v zelo slanih jezerih Coorong v južni Avstraliji. Dolomit nastaja tudi v globokomorskih sedimentih. Tako nastali dolomit vsebuje veliko organskih komponent in se imenuje organogeni dolomit. V anaerobnih pogojih nastaja v zelo nasiÄeni slani laguni Vermelha i Brejo ob obali Rio de Janeira v Braziliji.
NahajaliÅ”Äa
[uredi | uredi kodo]Dolomit je zelo razÅ”irjen mineral, ki skupaj z apnencem tvori obÅ”irna gorstva. NajlepÅ”i kristali dolomita so iz nahajaliÅ”Ä Brosso in Traversella (Italija), Binnental (Å vica), Freiberg (NemÄija), Cornwall (Združeno kraljestvo), Kutna Hora (ÄeÅ”ka), Navarra (Å panija), Joplin (Missouri), Mother Lode (Kalifornija), Quebeck (Kanada), Bahia (Brazilija), Guanajuanato (Mehika), Nagano (Japonska), Sibirija (Rusija) in Djelfa (Alžirija).
V Sloveniji je dolomit zelo razÅ”irjen prevsem kot kamnina, v manjÅ”ih votlinah v luknjiÄavi kamnini pa se najdejo tudi lepi kristali, predvsem na Idrijskem, Mežici, v okolici Jesenic in Ljubljane.[5]
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Dolomit se uporablja kot okrasni kamen, za pripravo betona in kot vir magnezijevega oksida in magnezija. Dolomitni sedimenti lahko vsebujejo nafto in kovine, na primer svinec, cink, zlato in baker. Dolomit se lahko uporablja tudi kot praÅ”ek za varjenje železa in jekla. Velike koliÄine dolomita se porabijo tudi za proizvodnjo plavajoÄega ravnega stekla. V hortikulturi se uporablja kot sredstvo za zmanjÅ”evanje kislosti tal.
Dolomit kot prehranski dodatek je vir kalcija in magnezija. Nekateri dolomiti vsebujejo precejÅ”nje koliÄine težkih kovin, zato za uživanje niso primerni. Raziskave na univerzi v Alberti so pokazale, da se dolomit zaradi slabe topnosti v želodÄni kislini izloÄi iz telesa Å”e preden se absorbira sprejemljiva koliÄina kalcija in magnezija, zato je njegova uporabnost vpraÅ”ljiva.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ā Deer, W. A., R. A. Howie and J. Zussman (1966) An Introduction to the Rock Forming Minerals, Longman, str. 489ā493. ISBN 0-582-44210-9.
- ā http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/dolomite.pdf Arhivirano 2008-04-09 na Wayback Machine. Handbook of Mineralogy
- ā http://webmineral.com/data/Dolomite.shtml Webmineral
- ā http://www.mindat.org/min-1304.html Mindat data
- 1 2 R. Vidrih, Svet mineralov, TehniŔka založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 62-63
