Podravska regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Podravska statistična regija je s površino 2.170 km² peta največja. Sestavlja jo 41 občin. Spada v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.

Naravnogeografsko podobo te regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Največje urbano središče regije je Maribor. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električna energija (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost.

Obsega 10,7% površine Slovenije

V podravski statistični regiji je leta 2024 živelo okoli 16% prebivalcev Slovenije, več jih je bilo le v osrednjeslovenski (27%). Tudi po gostoti poseljenosti se je uvrstila na drugo mesto (za osrednjeslovensko), saj je ta znašala 152 prebivalcev na km².

Prebivalstvo

Prebivalci so bili stari v povprečju 45,0 leta, kar je enako kot v posavski regiji oz. nekoliko nad slovenskim povprečjem (44,3 leta). Delež mladih prebivalcev (0–14 let) je bil tretji najmanjši v Sloveniji, 13,5-odstoten, prebivalcev, starih 65 let ali več, pa je bilo 22,7%. Koeficient starostne odvisnosti, ki pove, koliko otrok in starejših prebivalcev je odvisnih od 100 delovno sposobnih, je bil drugi najnižji, 57-odstoten. Naravni prirast je bil eden najmanjših in tako kot v vseh regijah negativen (–3,8 na 1.000 prebivalcev). Kljub temu se je število prebivalcev v primerjavi z letom prej zaradi pozitivnega selitvenega prirasta (7,5 na 1.000 prebivalcev) nekoliko povečalo. Povprečna starost umrlih je tako v podravski kot koroški regiji znašala 78,4 leta, nižja je bila samo v pomurski, in sicer 77,7 leta.

Podravska je imela pri številu živorojenih na 1.000 prebivalcev eno najnižjih vrednosti med regijami, znašala je 7,2. Delež novorojenih otrok, katerih starši ob njihovem rojstvu niso bili poročeni, je bil 62,2-odstoten oz. tretji največji v Sloveniji – višje vrednosti sta imeli pomurska in koroška regija. Povprečna starost žensk ob rojstvu vseh otrok je v podravski in gorenjski regiji znašala 30,9 leta, kar je nekoliko pod slovenskim povprečjem (31,1 leta). Regija je izstopala tudi po najmanjšem deležu poročenih prebivalcev, starih nad 15 let (39-odstoten), po drugi strani pa je bil delež razvezanih prebivalcev eden največjih (7,6-odstoten).

Izobrazbena sestava prebivalstva v starosti 25–64 let je regijo uvrstila v sredino: 30,7% jih je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo, tj. za 3,1 odstotne točke manj od državnega povprečja. Delež prebivalcev, ki so končali največ osnovno šolo, je bil 10,3-odstoten oz. drugi najmanjši v državi; manjši je bil le v osrednjeslovenski regiji (9,7-odstoten). Srednješolsko izobrazbo je doseglo 59% prebivalcev, kar je predstavljalo drugi največji delež.

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije je bila druga najnižja v Sloveniji in je znašala 66,3%. Manjši delež delovno aktivnih med delovno sposobnimi prebivalci (15–64 let) so imeli le v pomurski regiji (63,0%). Stopnja brezposelnosti je bila najvišja med regijami – 5,4-odstotna. Zunaj regije svojega prebivališča je delalo 19,4% delovno aktivnih prebivalcev, kar v primerjavi z drugimi regijami ni bilo veliko. Manjši delež dnevnih migrantov sta imeli le osrednjeslovenska (10,5%) in goriška (18,0%).Tisti, ki so delali v drugi regiji, so se večinoma zaposlovali v osrednjeslovenski (52%) in savinjski (24%).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je znašala 1.427 EUR, kar je bilo približno 7% oz. 100 EUR manj od slovenskega povprečja.

Gospodarstvo

Podravska regija je ustvarila 12,8% bruto dodane vrednosti (BDV) Slovenije in je na drugem mestu sledila osrednjeslovenski, ki je prispevala največji delež (39,9%). Po drugi strani je največji delež BDV (14,2%) ustvarila v kmetijstvu in gozdarstvu. Bruto domači proizvod na prebivalca je znašal 26.112 EUR, kar je bilo 18% manj od državnega povprečja. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v podravski regiji tretji najmanjši in je znašal 16.451 EUR. Od povprečja na ravni države (17.066 EUR) je bil manjši za približno 4%.

V regiji je delovalo nekaj manj kot 31.600 podjetij. Skupno so imela skoraj 137.300 zaposlenih oz. vsako v povprečju 4,3.

Kakovost življenja

Prebivalci so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili v povprečju s 7,6 (na lestvici od 0 do 10) in se tako uvrstili pod slovensko povprečje (7,7). Enako stopnjo zadovoljstva so izrazili še v štirih regijah.

Stopnja tveganja revščine (18,2%) in stopnja tveganja socialne izključenosti (19,1%) sta bili drugi najvišji – pri obeh je bila na prvem mestu obalno-kraška regija. Podravska je imela poleg zasavske najvišjo stopnjo zelo nizke delovne intenzivnosti; 6,3% oseb, starih 0–64 let, je živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (stari 18–64 let) so delali manj kot petino razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je bila ena najnižjih – 9,7% prebivalcev je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob po številu članov gospodinjstva.

Na 1.000 prebivalcev so imeli 575 osebnih avtomobilov oz. 12 manj od povprečja v državi, avtomobili pa so bili stari 11,3 leta, kar je bilo enako povprečju.

Okolje

Na prebivalca je nastalo 514 kg komunalnih odpadkov oz. 12 kg manj od povprečja v Sloveniji. Ločeno so jih zbrali približno 76%. Gospodinjstvom je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih okoli 39 m3 vode na prebivalca, kar je bila druga največja količina.

Sestavlja jo 41 občin

Približno polovica prebivalcev podravske regije je na sredini leta 2024 živela v občinah Maribor, Slovenska Bistrica in Ptuj. Največ jih je bilo v občini Maribor (113.393) in so predstavljali tretjino vseh v regiji. Maribor je bila najpogosteje poseljena občina v regiji in druga v Sloveniji – na km² njene površine je na začetku leta prebivalo 771 prebivalcev. Sledila je občina Miklavž na Dravskem polju, ki je bila s 575 prebivalci na km² tudi četrta najgosteje poseljena občina v Sloveniji, po površini pa se je s 13 km² uvrščala med najmanjše občine v državi. 18 občin v regiji je imelo manj kot 3.000 prebivalcev, najmanj občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah (1.188).^[1]

• Občina Benedikt
• Občina Cerkvenjak
• Občina Cirkulane
• Občina Destrnik
• Občina Dornava
• Občina Duplek
• Občina Gorišnica
• Občina Hajdina
• Občina Hoče - Slivnica
• Občina Juršinci
• Občina Kidričevo
• Občina Kungota
• Občina Lenart
• Občina Lovrenc na Pohorju
• Občina Majšperk
• Občina Makole
• Mestna občina Maribor
• Občina Markovci
• Občina Miklavž na Dravskem polju
• Občina Oplotnica
• Občina Ormož
• Občina Pesnica
• Občina Podlehnik
• Občina Poljčane
• Mestna občina Ptuj
• Občina Rače - Fram
• Občina Ruše
• Občina Selnica ob Dravi
• Občina Slovenska Bistrica
• Občina Središče ob Dravi
• Občina Starše
• Občina Sveta Ana
• Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah
• Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah
• Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah
• Občina Sveti Tomaž
• Občina Šentilj
• Občina Trnovska vas
• Občina Videm
• Občina Zavrč
• Občina Žetale

• Statistični urad Republike Slovenije
• SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
• Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
• Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
• Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
• http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
• Facebook
• Instagram
• Linkedin
• YouTube