Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Lastnosti
[uredi | uredi kodo]Nikelj je srebrnkasto bela lesketajoča se kovina, ki spada v železovo skupino, možno jo je kovati. Na zraku in v vodi zelo počasi oksidira, tudi pri visokih temperaturah. Odporen je proti običajnim organskim kislinam, ne pa proti vročim kislinam in plinom, ki vsebujejo žveplo. Nekateri ljudje so alergični na nikelj, zato dobijo kožne izpuščaje na mestu stika.[4] Je magneten in eden od štirih feromagnetnih elementov pri sobni temperaturi. Najpogostejše oksidacijsko stanje niklja je +2, čeprav najdemo tudi komplekse Ni v stanjih 0, +1 in +3.
Spojine
[uredi | uredi kodo]V mileritu se pojavlja skupaj z žveplom, v nikelinu skupaj z arzenom, z obema skupaj pa v nikljevem galenitu. Najpomembnejše rude so lateriti, zlasti limonit (Fe, Ni)O(OH) in garnierit (Ni, Mg)3Si2O5(OH)4 in pentlandit (Ni, Fe)9S8. Pojavlja se tudi v nikelj železovih meteoritih.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Uporablja se ga predvsem v zlitinah za izdelavo nikljevih jekel, nerjavečih jekla, baterij in magnetov. V preteklosti so ga uporabljali za površinsko protikorozivno zaščito kovin kot sta železo in medenina, približno 6% proizvodnje niklja se še vedno uporabi za ta namen. Večina niklja pa se porabi za proizvodnjo nerjavečega jekla in drugih zlitin (kovanci).
Proizvodnja
[uredi | uredi kodo]Je 24. najpogostejši element v zemeljski skorji. V večjih količinah nikelj kopljejo na Filipinih, v Indoneziji, Rusiji, Avstraliji, Kanadi, Novi Kaledoniji in Braziliji. Svetovna letna proizvodnja je leta 2012 dosegla 2,1 milijona ton.
Iz rude se izloči s praženjem in redukcijo, pri čemer se dobi 75% nikelj, ki pogosto že zadošča za nadaljnjo uporabo.
Nikljeve sulfidne rude pa se najprej obogati s flotacijo, nakar se ga stali, z dodatkom H2S odstrani baker, po ekstrakciji kobalta ostane 99% nikelj.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Nikelj naj bi uporabljali že leta 3500 p.n.š.. Prvi ga je izoliral leta 1751 Axel Fredrik Cronstedt, ime je dobil nemškem mitološkem bitju - Nickel, ki so ga rudarji krivili za na videz bakrovo rudo, iz katere ni bilo moč dobiti bakra.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Meija, Juris; insod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ Pfirrmann, Stefan; Limberg, Christian; Herwig, Christian; Stößer, Reinhard; Ziemer, Burkhard (2009). »A Dinuclear Nickel(I) Dinitrogen Complex and its Reduction in Single-Electron Steps«. Angewandte Chemie International Edition. 48 (18): 3357–61. doi:10.1002/anie.200805862. PMID19322853.
- ↑ Carnes, Matthew; Buccella, Daniela; Chen, Judy Y.-C.; Ramirez, Arthur P.; Turro, Nicholas J.; Nuckolls, Colin; Steigerwald, Michael (2009). »A Stable Tetraalkyl Complex of Nickel(IV)«. Angewandte Chemie International Edition. 48 (2): 290–4. doi:10.1002/anie.200804435. PMID19021174.
- ↑ Anna Lacey (22. junij 2013). »A bad penny? New coins and nickel allergy«. BBC Health Check. Pridobljeno 25. julija 2013.
