VOOZH about

URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Somaliland

⇱ Somaliland - Wikipedija, prosta enciklopedija


Pojdi na vsebino
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Somaliland
Džamhurijada Somaliland(somalijsko)
جمهورية أرض الصومال(arabsko)
Jumhūriyat Arḍ aṣ-Ṣūmāl
Geslo:لا إله إلا الله محمد رسول الله
Lā ilāhā illā-llāhu; muḥammadun rasūlu-llāh
"razen Boga (Alaha) ni drugega boga; Mohamed je Božji odposlanec"
Himna:Samo ku waar
حياة طويلة مع السلام
"Živi v večnem miru"
👁       Nadzorovano ozemlje      Zahtevano, a ne nadzorovano ozemlje
Nadzorovano ozemlje
Zahtevano, a ne nadzorovano ozemlje
StatusDe facto država z omejenim priznanjem[1]
Glavno mestoHargeisa
9°33′N 44°03′E / 9.550°N 44.050°E / 9.550; 44.050
Uradnijezikisomalščina
Drugi jezikarabščina,[2] angleščina
Religija islam (uradno)
Demonim(i)Somalilandec
Vladaunitarna predsedniška republika
•Predsednik
Abdirahman Mohamed Abdullahi
ZakonodajalecParlament
Dom starešin
Predstavniški dom
nepriznana samostojnost
1750–1884
•Ustanovitev britanskega protektorata
1884
•osamosvojitev izpod Združenega kraljestva
26. junij 1960
•priključitev Somalijski republiki
1. julij 1960
•razglasitev neodvisnosti
18. maj 1991
Površina
•skupaj
177000km2[a]
Prebivalstvo
•ocena 2024
6.200.000[4](109.)
•gostota
28,27[3]/km2
BDP
•skupaj (nominal.)
3,782milijarde USD[5]
•napreb. (nominal.)
852 USD[5]
Valutasomalilandski šiling
Časovni pasUTC+3 (EAT)
Format datumad/m/yy (AD)
Stran vožnjedesna
Klicna koda+252 (Somalija)

Somaliland, uradno Republika Somaliland,[b] je delno priznana država, ki leži na Afriškem rogu, ob južni obali Adenskega zaliva. Na severozahodu meji na Džibuti, na jugu in zahodu na Etiopijo, proti vzhodu pa leži preostanek Somalije, katere del je Somaliland po večinsko mednarodno sprejeti razmejitvi.[7] Ozemlje, ki si ga lasti, meri 176.120 km²[8] in ima po oceni iz leta 2024 približno 6,2 milijona prebivalcev.[9][10] Glavno mesto je Hargeisa, ki je tudi največje mesto ozemlja.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Protektorat Somaliland

[uredi | uredi kodo]
👁 Image
Poštna znamka protektorata Somaliland (1904)

Skozi zgodovino so ozemlju vladali razni somalski sultanati,[11][12] v poznem 19. stoletju pa so Britanci sklenili sporazume z raznimi vplivnimi klani tega območja in ustanovili protektorat Britanski Somaliland,[13][14] ki je obstajal vse do formalne razglasitve neodvisnosti 26. junija 1960.

Združitev s Somalijo

[uredi | uredi kodo]

Pet dni kasneje se je Somaliland prostovoljno združil z nekdanjo kolonijo Italijansko Somalijo v Somalsko republiko.[15][16] Že zgodaj se je zveza izkazala za problematično[17] in v odziv na kruto ravnanje režima Siada Barreja proti glavnemu klanu Somalilanda se je kmalu po koncu katastrofalne ogadenske vojne[18] pričel boj za neodvisnost, ki se je končal z razglasitvijo neodvisnosti leta 1991.[19] Vlada Somalilanda se razglaša za uradnega naslednika Britanskega Somalilanda.[20]

Prizadevanja za neodvisnost in mednarodno priznanje

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1991 ozemlju vladajo demokratično izvoljene vlade, ki si prizadevajo za mednarodno priznanje kot vlada Republike Somaliland.[21][22] Vzdržujejo neformalne vezi z nekaj tujimi vladami, ki so poslale predstavnike v Hargeiso,[23][24] med njimi so tam predstavništva Etiopije in Tajvana.[25][26] 26. decembra 2025 je postal Izrael prva in do zdaj edina članica Organizacije združenih narodov, ki je uradno priznala Somaliland.[1][23] Somalija neodvisnosti Somalilanda ne priznava in šteje ozemlje kot eno svojih zveznih držav. Tudi Afriška unija zagovarja ozemeljsko celovitost Somalije.[27] Nasprotujejo ji tudi unionistične sile na vzhodu, ki so v oboroženem konfliktu leta 2023 prevzele nadzor nad znatnim delom ozemlja na vzhodu in ustanovile državo Hatumo ter kmalu po tistem razglasile ponovno priključitev Somaliji.[28][29]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Obseg ozemlja, ki ga Somaliland zahteva,[3] pri čemer se ozemlje, ki ga dejansko nadzira, spreminja z raznimi konflikti.
  2. somalijsko Džamhurijada Somaliland; arabsko جمهورية أرض الصومال, latinizirano:Jumhūriyat Arḍ aṣ-Ṣūmāl[6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 Greyman-Kennard, Danielle (16. december 2025). »Israel, Somaliland establish ties with diplomatic agreement«. The Jerusalem Post. Pridobljeno 26. decembra 2025.
  2. »Somaliland Constitution«. Somallilandlaw.com. Pridobljeno 2. julija 2017.
  3. 1 2 »Republic of Somaliland – Country Profile 2021« (PDF). Marec 2021.
  4. »Somaliland's population reaches 6.2 million«. Horn Diplomat. 19. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2024. Pridobljeno 20. aprila 2024.
  5. 1 2 »Budget outlook paper for FY2024« (PDF). Somaliland Ministry of Finance Development. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. avgusta 2024. Pridobljeno 10. februarja 2024.
  6. »Government of Somaliland«. www.govsomaliland.org (v arabščini). Pridobljeno 29. decembra 2025.
  7. Stafford, J. H.; Collenette, C. L. (1931). »The Anglo-Italian Somaliland Boundary«. The Geographical Journal. 78 (2): 102–121. Bibcode:1931GeogJ..78..102S. doi:10.2307/1784441. ISSN0016-7398. JSTOR1784441.
  8. Lansford, Tom (24. marec 2015). Political Handbook of the World 2015 (v angleščini). CQ Press. ISBN978-1-4833-7155-9.
  9. »Somaliland's population reaches 6.2 million«. Horn Diplomat. 19. april 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2024. Pridobljeno 20. aprila 2024.
  10. »Somaliland population reaches 6.2 million, government reports«. www.hiiraan.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 19. aprila 2024.
  11. Ylönen, Aleksi Ylönen (28. december 2023). The Horn Engaging the Gulf Economic Diplomacy and Statecraft in Regional Relations. Bloomsbury. str.113. ISBN9780755635191.
  12. J. A. Suárez (2023). Suárez, J. A. Geopolítica De Lo Desconocido. Una Visión Diferente De La Política Internacional [2023]. str.227. ISBN979-8393720292.
  13. Laitin, David D. (1977). Politics, Language, and Thought: The Somali Experience. Chicago: University of Chicago Press. str.8. ISBN978-0-226-46791-7.
  14. Issa-Salwe, Abdisalam M. (1996). The Collapse of the Somali State: The Impact of the Colonial Legacy. London: Haan Associates. str.34–35. ISBN1-874209-91-X.
  15. »Somalia«. Arhivirano iz spletišča dne 9. februarja 2006. Pridobljeno 25. januarja 2011.
  16. Cana, Frank Richardson (1911). »Somaliland«. V Chisholm, Hugh (ur.). Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv.25 (11.izd.). Cambridge University Press. str.378–384.
  17. Salih, Mohamed Abdel Rahim Mohamed; Wohlgemuth, Lennart (1. januar 1994). Crisis Management and the Politics of Reconciliation in Somalia: Statements from the Uppsala Forum, 17–19 January 1994. Nordic Africa Institute. ISBN9789171063564.
  18. Kapteijns, Lidwien (18. december 2012). Clan Cleansing in Somalia: The Ruinous Legacy of 1991. University of Pennsylvania Press. ISBN978-0-8122-0758-3.
  19. Richards, Rebecca (24. februar 2016). Understanding Statebuilding: Traditional Governance and the Modern State in Somaliland (v angleščini). Routledge. ISBN9781317004660.
  20. The New Encyclopædia Britannica (2002), p. 835.
  21. »De Facto Statehood? The Strange Case of Somaliland« (PDF). Journal of International Affairs. Yale University. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. aprila 2010. Pridobljeno 2. februarja 2010.
  22. Schoiswohl, Michael (2004). Status and (Human Rights) Obligations of Non-Recognized De Facto Regimes in International Law. University of Michigan: Martinus Nijhoff Publishers. str.351. ISBN978-90-04-13655-7.
  23. 1 2 Lacey, Marc (5. junij 2006). »The Signs Say Somaliland, but the World Says Somalia«. The New York Times. Pridobljeno 2. februarja 2010.
  24. »Chronology for Issaq in Somalia«. Minorities at Risk Project. United Nations Refugee Agency. 2004. Pridobljeno 2. februarja 2010.
  25. »Trade office of The FDRE to Somaliland- Hargeysa«. mfa.gov.et. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2012.
  26. Asia West and Africa Department. »Republic of Somaliland«. Ministry of Foreign Affairs of the Republic of China. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2022. Pridobljeno 28. februarja 2023.
  27. AFP, Le Monde with (27. december 2025). »Somalia and African Union condemn Israel's recognition of Somaliland«. Le Monde. Pridobljeno 5. januarja 2026.
  28. Norman, Jethro (25. januar 2024). »Somaliland at the centre of rising tensions in the Horn of Africa«. Danish Institute for International Studies.
  29. »Somalia Carves Out New State From Territories Seeking Autonomy«. Bloomberg. 31. julij 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Somaliland.