Disfenoid (tudi enakokraki tetraeder) je v geometriji tetraeder, ki ima za stranske ploskve skladne trikotnike z ostrimi koti [1] Lahko se opiÅ”e tudi kot tetraeder v katerem sta vsaka dva robova, ki sta si nasprotna, enako dolga. Vsi prostorski koti in slika ogliÅ”Ä so enaki, vsota kotov pri stranskih ploskvah je enaka pravem kotom. Disfenoid ni pravilni polieder, ker njegove stranske ploskve niso pravilni mnogokotniki.
Posebni primeri
[uredi | uredi kodo]Stranske ploskve tetragonalnega disfenoida so enakokrake, stranske ploskve rombskega disfenoida pa so ostrokotne. Kadar pa so vse stranske ploskve enakostraniÄni trikotniki, se dobi pravilni tetraeder, ki pa obiÄajno ne velja za disfenoid.
ZnaÄilnosti
[uredi | uredi kodo]Tetraeder je disfenoid samo, Äe in samo, Äe ima oÄrtani paralelepiped prave kote.[2]
Tetraeder je disfenoid samo, Äe srediÅ”Äe oÄrtane in vÄrtane sfere sovpadata.[3] Naslednja znaÄilnost pravi, da takrat, ko so d1, d2 in d3 po vrsti skupne pravokotnice na AB in CD, oziroma na AD in BC v tetraedru ABCD, potem je tetraeder disfenoid samo, Äe in samo, Äe so d1, d2 in d3 paroma pravokotni.[2]
Obrazci
[uredi | uredi kodo]Prostornina disfenoida, ki ima nasprotne robove enake l, m in n je enaka:[4]
VÄrtana sfera ima polmer [4]
OÄrtana sfera ima polmer [4]
kjer je:
- š {\displaystyle V}
prostornina - š {\displaystyle T}
je ploÅ”Äina poljubne stranske ploskve, ki je dana s Heronovo formulo. Obstoja tudi povezava med prostornino in oÄrtano krožnico
Kvadrat dolžine bimediane (Ärta, ki povezuje srednje toÄke dveh nasprotnih robov, tetraeder ima tri bimediane) je:[4]
Nekatere znaÄilnosti
[uredi | uredi kodo]- kadar imajo Ŕtiri stranske ploskve tetraedra enak obseg, je tetraeder disfenoid [3]
- kadar imajo Å”tiri stranske ploskve tetraedra enako ploÅ”Äino, potem je to disfenoid [2] [3]
- srediÅ”Äi vÄrtane in oÄrtane sfere sovpadata s težiÅ”Äem disfenoida [4]
- bimediane, ki so pravokotne na robove, so povezane med seboj [4]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ā Coxeter (1973), str. 15.
- 1 2 3 Andreescu; Gelca (2009), str. 30-31.
- 1 2 3 Brown (1926).
- 1 2 3 4 5 6 7 Leech (1950).
Viri
[uredi | uredi kodo]- Andreescu, Titu; Gelca, RÄzvan (2009), Mathematical Olympiad Challenges (2.izd.), Boston, Basel, Berlin: BirkhƤuser, COBISS62947841, ISBN978-0-8176-4528-1
- Brown, Bancroft Huntington (april 1926), Ā»Theorem of Bang. Isosceles TetrahedraĀ«, American Mathematical Monthly, 33 (4): 224ā226
{{citation}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - Coxeter, Harold Scott MacDonald (1973), Regular Polytopes (3.izd.), New York: Dover Publications, ISBN0-486-61480-8
- Leech, John (1950), Ā»Some properties of the isosceles tetrahedronĀ«, Mathematical Gazette, 34 (310): 269ā271, doi:10.2307/3611029
